Z vstopom v novo leto so se donosnosti do dospetja državnih obveznic precej zvišale. Do sredine januarja se je donosnost do dospetja nemške 10-letne državne obveznice zvišala z 2,36 % na 2,65 %, ameriške 10-letne državne obveznice s 4,57 % na 4,79 % in slovenske 10-letne državne obveznice s 3,00 % na 3,18 %. Dva izmed ključnih razlogov sta še vedno stabilen trg dela in rahla krepitev inflacije.
Gospodarski podatki v ZDA in evro območju
V ZDA se je po januarskih podatkih, objavljenih za december, zaposlilo 256.000 ljudi, kar je močno preseglo pričakovanja (165.000). Hkrati se je stopnja brezposelnosti znižala s 4,2 % na 4,1 %. Ameriški NFIB indeks meri poslovni optimizem, ki preko vprašalnika preverja načrte podjetij glede zaposlovanja, kapitalskih izdatkov, pričakovanih višanj oziroma nižanj zalog proizvodov, pričakovanem gospodarskem okolju itd. Ta indeks se je zvišal s 101,7 na 105,1 in presegel pričakovanja (102,1), kar pomeni, da je podjetniško razpoloženje precej bolj optimistično glede na prejšnji mesec. Razlog za boljše poslovno razpoloženje so politike predsednika Trumpa, ki obljubljajo nižanje davkov, deregulacijo in uvedbo carin na uvožene izdelke v ZDA.
Splošna inflacija se je v ZDA v decembru zvišala z 2,7 % na 2,9 %, jedrna inflacija pa se je rahlo znižala s 3,3 % na 3,2 %. Nižja od pričakovanj jedrna inflacija (3,3 %) je presenetila obvezniške trge, posledično pa so se donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic znižala v povprečju za 0,10-0,15 %. Konec leta 2024 so tržna pričakovanja nakazovala na 2 nižanji zgornje meje referenčne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) v letošnjem letu, in sicer dvakrat po 25 bazičnih točk (s 4,50 % na 4,00 %). Do objave podatkov jedrne inflacije v ZDA se je pričakovalo zgolj še eno nižanje referenčne obrestne mere do konca tega leta, po objavi pa tržna pričakovanja ponovno nakazujejo na dve nižanji referenčnih obrestnih mer. Januarska objava indeksa Univerze v Michiganu, ki prikazuje pričakovane spremembe cen (inflacije) za naslednjih 5-10 let, znaša 3,3 %, kar je najvišja vrednost po letu 2008. V evro območju je v splošnem gospodarska slika precej podobna tisti v ZDA. Pričakuje se zvišanje inflacije v decembru z 2,2 % na 2,4 %, stopnja brezposelnosti pa je še vedno na zgodovinsko najnižjem nivoju pri 6,3 %. Tržna pričakovanja za nižanja referenčne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) so se od konca prejšnjega leta do danes spremenila, in sicer namesto 3-4 nižanja referenčne obrestne mere se pričakuje še zgolj 3 nižanja (z 2,75 % na 2,00 %).
Dolgoročna pričakovanja rahlo povišane inflacije in dobri podatki s trga dela so posledično vplivali na povišanje zahtevanih donosnosti na obvezniškem trgu. Bloombergov indeks , ki zajema naložbeni razred obveznic po svetu, se je od začetka letošnjega leta do 13. 1. 2025 znižal za -1,6 %, po objavi podatkov inflacije v ZDA pa je vrednost indeksa višja za +0,57 % (do konca januarja).
Vpliv na delniške trge
Slovenske delnice so se v januarju podražile za +15,5 %, ameriške delnice za +2,1 % (v EUR) in evropske za +6,4 %. Najbolj donosni ameriški panogi v letošnjem letu sta bili komunikacijske storitve ter zdravstvo in farmacija, ki sta se podražili za +8,4 % in +6,1 %. Najmanj donosna ameriška panoga je bila v januarju informacijska tehnologija, ki se je pocenila za -3,6 %. V Evropi sta bili najdonosnejši panogi potrošniških proizvodov in storitev ter finančnih storitev, ki sta se podražili za +10,9 % in +9,7 %. Trenutne objave gospodarskih podatkov nakazujejo predvsem na problem inflacijskih pričakovanj pod Trumpom, kar se odraža z višanjem zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih. Po drugi strani pa je poslovni optimizem vedno večji ravno zaradi teh politik, ki pozitivno vplivajo na poslovanje borznih družb.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
